Kaj je Ayurveda
Ayurveda - starodavno znanje za zdravje in dobro počutje
|
Ajurveda je indijska tradicionalna medicina z več kot 5000 let izkušnjami in velja za prvi znanstveni medicinski sistem, ki ga je razvilo človeštvo. Začetke ajurvede lahko najdemo v starodavnih indskih civilizacijah, prvi zapisi o ajurvedi pa se pojavijo v drugem tisočletju pred našim štetjem. Zlata doba ajurvede - čas, ko so nastali vsi pomembni traktati, ki še danes tvorijo osnovo študija ajurvede na priznanih univerzah v Indiji, pa je bila v 6. - 7. stoletju pred našim štetjem. Beseda ajurveda je sestavljenka iz dveh besed v sanskrtu. Prva je beseda ‘ayur’, ki pomeni ‘življenje’ in se nanaša na naravno in uravnoteženo delovanje človeškega organizma. Besedo ‘veda’ pa najdemo tudi v slovarju slovenskega knjižnega jezika kot podpomenko znanosti in sopomenko znanja, veščine ali spretnosti. Besedo ajurveda lahko torej prevedemo kot"veda o življenju" ali kot"znanost o zdravem načinu življenja." |
Kljub napredkom in vse boljšim kliničnim potem moderne medicine slednja le s težavo dohaja vse bolezni in obolenja, ki nastajajo kot posledica čedalje bolj kaotičnega in hitrega načina življenja, ki ga narekuje naša storilno naravnana družba. Prav zato postaja ajurveda - s svojim praktičnim in zdravorazumskim pristopom - vedno bolj priljubljena in iskana alternativa.
Kritiki ajurvede pogosto zagovarjajo, da je to tradicionalno znanje v moderni dobi zastarelo in brezpomensko, saj temelji na preživetih načelih in nima prave podlage v moderni znanstveni metodi. V zagovor ajurvede je pravilno povedati sledeče: ajurveda ni le veda o življenju, temveč je kljub svoji starosti še vedno "živa veda."
Današnji ajurvedski zdravniki še vedno širijo in poglabljajo svoje znanje ter raziskujejo učinke različnih zelišč in drugih naravnih mineralov. Ajurveda se še vedno razvija in dopolnjuje svoje znanje - tudi z vključevanjem modernih znanstvenih in medicinskih pristopov. Ajurveda, veda o življenu, se zanima za vse aspekte življenja in v svoj nabor znanja vključuje vse, kar podpira človeško zdravje in življenje. Prav to pa ji daje veliko prednost v skrbi za naše celostno zdravje in dobro počutje.
Znanje bogov za zdravje ljudi
Ajurveda se je razvijala v času, ko je bil človek veliko bolj povezan z naravnim svetom. Ljudje so bili življenjsko povsem odvisni od naravnih dobrin in vska naravni pojav, ki presega moč človeškega nadzora, je lahko pomenil pogubo. Naši starodavni predniki so bili izurjeni in vešči opazovalci naravnega sveta. Njihovo botanično in mineraloško znanje je bilo vrhunsko, izdelane so bile klasifikacije rastlinskih, živalskih in mineralnih vrst. Podobno podrobne klasifikacije naravnega sveta danes antropologi beležijo pri študiju današnjih skupnosti, ki živijo na civilizacijski stopnji lovcev in nabiralcev. Kot vsaka prava starodavna zapuščina pa ima seveda tudi ajurveda svoje mitološko izročilo. To pravi, da se je ajurveda pojavila kot žarek razsvetljenja in znanja v kozmični zavesti Stvarnika, Brahme. Brahma je celotno znanje ajurvede uredil v osem vej (strok) ajurvede in vse znanje predal bogovom v nebesih. Prva prejemnika ajurvede sta bila bogova dvojčka, Ašvina, ki pa sta znanje predala bogu Indri. |
|
Na Zemlji so v tem času ljudje še vedno trpeli zaradi bolezni in bolečine. Modreci pa so v meditacijah poskušali poseči po znanju o zdravilnih tehnikah, ki bi ljudem olajšale življenje. Sčasoma so se k bogu Indri napotili trije izjemni modreci, da bi od njega prejeli božansko znanje o zdravilstvu. Na ta način je ajurveda iz božanskih sfer vstopila v tostransko, zemeljsko življenje.
In čeprav se je ajurveda pojavila in razvila v Indiji, vam bodo avtentični ajurvedski zdravilci z veseljem povedali, da je bilo to znanje dano celotnemu človeštvu. V vsaki kulturi, v vsakem času obstaja znanje o naravni farmakopeji, ki izvira iz neposrednega naravnega okolja, kjer se je ta kultura razvila.
Unija telesa, uma in duha
Ajurvedo vedno opisujemo kot celostno oziroma holistično znanost. Vendar kaj to pomeni in zakaj je to pomembno?
Ko govorimo o celostnem razumevanju in o celostnem pristopu k zdravljenu, v ajurvedi govorimo o uniji telesa, uma in duha. Ajurveda ni le celostna, temveč je individualna. Vsakega posameznika namreč dojema kot unikatno in zaključeno celoto, neponovljiv unikat, sestavljen iz telesa, uma in duha.
Pojav bolezni se pri človeku manifestira na vseh treh nivojih, zato je treba bolezen tudi hkrati zdraviti na vseh treh nivojih.
Definicijo zdravja v ajurvedi je v 1. tisočletju pred našim štetjem zapisal eden od očetov ajurvede, modrec in kirurg Sušruta. Glasi se takole:
“Samadosha, samagnischa samadhatumala kriyaha prasanna
atmenindriya manaha swasthya ityabhidheeyate”
In pomeni: telesne doše (samadosha) in pravtako prebavni ogenj (samagnischa) morajo biti v ravnovesju, tkiva in odpadne snovi (samadhatumala) morajo delovati v normalnem stanju; zaznavni in motorični organi, um in duša morajo biti v stanju zadovoljstva; človek, ki je v takšnem stanju, je zdrav (swastha).
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je v deklaraciji iz leta 1948 zdravje opredelila takole: "Zdravje ni le odsotnost bolezni, ampak tudi duševno, telesno, čustveno in socialno ugodje oziroma blagostanje." To, da zdravje ni zgolj telesna lastnost, je ajurveda vedela že vsaj 2500 let preden so o tem soglasno odločili tudi v Svetovni zdravstveni organizaciji.
